avramilia-grčija/avramilia-greece. 15.09.-14.10. 2012

delček dopisovanja z bojanom
17.september
sem prvič čekirala zemljevid xanthi. mesto zgleda kot človeško bitje, ki potuje na zahod, a vseeno vleče vzhod s sabo. od srca navzgor je vse bolano: srce zaprto in stisnjeno, grlo neprehodno, pljuča ne morejo dihati. spodnji del tudi zaprt; čutim stisnjeno haro, ledvice in vranico (to razumem na način taoističnih pomenov organov), bitje ni pretočno, nima stika ne z nebom ne z zemljo… tako nekako se je začelo. zaznavam pa tudi modro linijo vertikalno čez prostor mesta.
včeraj sem malo brala na wikipediji o xanthi. demokrit (začetki znanosti, atomistike, pravi da obstaja nič) in protagoras (pomembnost govora, sofist, učil vrednote) izvirata iz bližnje vasice (20km), orfej.
sem pa pri oljki dobila namig, da so zvonci prava stvar: zvok, ki prvi materializira stvari, torej rojeva novo, odpira srca in prinaša radost. to prav paše v grčijo. to bi bila nekakšna podpora grčiji pri njenem težkem korenskem rojevanju novega sveta.
to nepretočnost, nepovezanosti z zemljo in nebom sem začutila že zadnjič v galeriji. torej kaj je potrebno, je prebuditev povezave z nebom in zemljo. zvonci se mi zdijo pravi za prebuditev in povezavo z nebom, a tisto, kar bi bilo pravšnje za odprtje zemlje, še ne vem…
zvonci, lepo se sliši, enega vidim pred očmi, a kako jih bom naredila še ne vem. jih še nisem nikoli delala. morda pa sploh ne bodo zvoncih? ..hmmm…mmmm…
narisala sem tudi že nastavke za možni kozmogram. zelo preprosto: zgleda kot štirje listi v vse štiri strani, narisani z eno črto.
pri razstavi v xanthi se izkazuje kot zelo pomembna prav želva, ne vem še jasno kako.
sem pa skozi zemljevid zaznala, da je bistveni potencial mesta povezava z duhovnim principom in utelešanje (zvok) teh sporočil. torej bi morali zvonovi biti v obliki krone – pomemben je vrh kot antena za komunikacijo z božanskim.
namera je prebuditi bitje xanthi, da se spet poveže z duhovnim principom in utelesi novo.
19.september
zvonci počasi nastajajo, ni še nič končano. za zdaj imam več vprašanj kot odgovorov v zvezi z njimi… bomo videli. sem jih zastavila z 2 ‘rogovoma’…morajo imeti antene, da se lahko pogovarjajo z bogovi, a ne?
20.september
v občutenju prostora galerije poklicala tudi žival… in prišla je nona želva! sem prabrala simbolizem želve. zelo zanimivo: je simbol matere zemlje, ženske energije, lune, in tudi simbol neba, nesmrtnosti, dolgega življenja. s svojim oklepom – zgoraj izbočen, spodaj raven je simbol povezovanja zemlje in neba. in seveda tista, ki nosi svet… torej je kr pravšnja za tu biti. zato sem jih tudi toliko videla prve dni…
21.september
prostor kot prostor, v svoji kvaliteti in zavesti, ni prepoznan. sem ugotovila, od kod figa črpa to moč prizemljevanja za to področje. povezana je s thassosom, močnim jang otokom. stoji kot skala v morju. danes se je res vse tako jasno in blizu videlo… po drugi strani pa na ta prostor seva samothraki, ki pa je povezava z duhovnim. res prostor kostruktivnih dejanj, če znaš skozi sebe povezovati nebo in zemljo, in jih prenašati.. a zato tudi ni lahki prostor…
naj se ti ne mudi, ker nikamor nimaš za priti…si že tam…hahahahaa…to pravzaprav govorim sebi!
nujno pa moram potuhtat in začet delat tiste koščke noter za v zvonce, ki bodo tolkli ob stene…ne vem še kakšne; velike, male, okrogle, ploščate…malo mešano??? hmmmmm… sploh pa me zanima, če bodo ti zvonci res zvonili, lepo zvonili?
22.september
razstava o zvoku. xanthi, mesto razstave, občutim kot prostor, močno povezan z duhovno dimenzijo (nebom), je pa tudi na meji med vzhodom in zahodom. to je tudi območje orfeja. zvok je tista prvobitna energija, ki materializira stvari, dejanja, vse kar je. a ta potencial je zdaj potihnil, se skril. in da ga spodbudim k ponovnem zvenenju in slišanju s strani ljudi, delam zvonce in ropotuljice (te bodo v obliki sploščenih semen). grčija je korenska čakra evrope in hkrati še vedno energetsko nosi zapise vzhoda. zato se v njej lahko zgodi nekaj novega in začne res novo obdobje sveta (tako kot se je to obdobje, ki zdaj mineva, začelo tudi v grčiji). vendar pa je za to potrebno slišati…zvok nevidnega sveta in tudi svoj lastni zvok, in oboje utelesiti…
sem nekaj malega že napisala kot koncept razstave. bom prepisala kmalu, ko še bolj strukturiram, pa ti pošljem… a-u-mmm…
malo sem začela bolj opazovati svojo ujetost z uro… in moj zaključek je, da ura dela na način, da jemlje čas! bolj kot da sproroča, koliko časa imamo, ona govori koliko časa je preteklo-torej koliko časa nimamo! namesto da mi dan meri moj lastni ritem, mi ga meri ura in me opozarja, da spet in non-stop zamujam, in mi grozi, da itak nimam šanse stvari speljati na način, kot si želim. hja hja hja, to pa res ni konstruktivno za počutje, a ne :) ja, src, ti šele dobro spletaš zadeve, res, toliko je časov! ko bi le vsak našel svojega, ga spoštoval in se z njim zagibal.
čisto druga zgodba pa je tvoja-moja brezčasna ura. sem ti pozabila povedat da sem jo včeraj pred spanjem spet gledala.v njej se je gibal severni sij! in danes pa  sta v njem bila izrisana nasprotja v svoji povezanosti…hvala! super urco si mi ustvaril :)
23.september
zvonci so resda nekako samo-svoji. ko jih delam, včasih vzkliknem v sebi uau! nekako se jim dostikrat sama čudim. eni so mi bolj blizu, drugi manj, a vseeno jih puščam, da so. si resnično želim, da bi njihovi zvoki zveneli po svoje, uglašeno z novo nastajajočim prostorom.
25.september
sem razmišljala o sebi kot ‘umetnici-geomantki’, kot si me poimenoval. ja, prav zares je tako. delo s prostorom v prostoru je možno izraziti v vseh materialih prostora. a vseeno je meni za zdaj najbližje glina. kajti glina je zame svojevrstni dotik, gibajoči in spreminjajoči se dotik, ki podari obliko le, kolikor se zgodi spoštovanje obeh; tako gline kot mene. res mi je važen ta dotik, ta tekstura, kajti skoznjo, skozi dotikanje teksture. zato je pri meni malo barv, malo glazure. potrebna je tista pristnost materiala kot takega, njegovo bistvo naj živi!, in skozenj vtisnjeno energetsko sporočilo sodelovanja mene in gline…
med mojo keramiko in keramiko grkov je velika razlika – ker jaz ne zasledujem in ne poudarjam barve, temveč dotik…kajti glina je dotik.
in prav zato mi je tako pomembno, da se ljudje dotaknejo keramike. tako občutijo utelešenost zemlje in tudi svojo lastno utelešenost v čudovito telo, in tudi z dotikom se prenese energetski zapis, vtisnjem in zveneč iz nje.
današnji sprehod je bil poseben. sem prišla do fige, in je več nisem mogla pozdraviti tako, kot da je tako posebno, božansko bitje; drugačno od mene. temveč sem uvidela, da je ona prav toliko božanska kot sem jaz sama in kot je vse okoli naju… neke vrste prepoznavanje hierarhičnega načina, ki še vedno vlada v meni do drugih. se mi je zdelo lepo. in sem jo vseeno toplo srčno pozdravila, se ji poklonila, ampak tako, kakor bi se poklonila vsakemu človeku, ki ga čutim v globino srca. in isto je bilo z oljko…globok srčni poklon in zavedanje, da sva isto a drugačno.
meditacija je bila tako tako, a je bil nek mir, kljub temu, da so misli vršale. sem jih lovila, a sem rabila malo dlje. in tudi na poti nazaj, ko sem se spet ustavila ob figi (moj sprehod se začne in konča z njo), sem začutila tak mir, tišino, neko res prazno bistvo vsega in njihovo bistveno resnico, da predvsem so tu in zdaj, utelešeni. jaz pa sem tista, ki jim podarim pomen oz. obsodim na določen pomen. čutim, da je pravilno, da tudi ta pomen, ki ga prisodim, ostane vseeno gibljiv, vetroven in spremenljiv; da gibajoči se prostor sveta ni pravilno obsoditi na statično definicijo. ja, sej to vem, a vseeno še tega ne počnem konstantno in zavestno. to danes je bil le eden teh lepih prebliskov in realizacij.
figa je povezana s thassosom, oljka pa s samothrakijem.
26.september
zvonci – kako utelesiti istost vidnega in nevidnega?
in semena-ropotuljice, se bo tudi z njimi zgodila kakšna nepričakovana nuja spremembe?
zvonci nastajajo. siga-siga; počasi-počasi… vse se dogaja na novo, še nikoli nisem tako to počela. tudi male zvonce bi hotela narediti. in jim tudi narediti nos. ogromno vprašanj, se upam da bodo odgovorili sami od sebe, ko bom v tej fazi dela. vse skupi je en projekt ki se dogaja. jst delam in delam. pa kar bo bo.
veliko časa vzame obdelovanje zvoncev odznotraj – sej veš, morajo biti super lepi odznotraj, ker od tam prihaja zvok.
izziv je narediti zvonce, ki zvonijo na pravi način…hm, že imam neke ideje o tem.
27.september
vsakič, ko imam občutek, da se mi mudi, se poskušam (če se zavem tega) pomiriti, ustaviti, vdihniti in si reči,  da ne delam samo zato da bi razstavljala, marveč zato, da se zgodi nekaj novega; da vtisnem novo informacijo…
poln dvomov o tem kar počnem, o tem da razstava sploh bo, o tem kaj delam tuki. sm se morala kr ustavit in se vsest. hmm, ni lahko. vem da ‘zvok’, ki ga poskušam zvabit v zvonce, dela tudi v meni…al kaj?
zvonci, ki zdaj nastajajo, so mi bolj pisani na kožo. minimalistični; lahko bi celo rekla, da so praznina…
zjutraj na sprehodu sem začela pobirati lesene palčke. ko bodo prvi kosi žgani biskvitno, bom probala kako zveni. sam da ne bo plenk-plenk, kot je glina na glino, če je nizkotemperaturno žgana.
3.oktober
nekaj lesa sem že nabrala za probo. jutri bom v rakuju naredila par prob. prvi zvonci so zelo tanki, upam da ne bodo počili.
danes, ko sem obdelovala še ene zvonce z nosom se mi je nos zazdel kot povezan z nosom sfinge. zanimivo, a ne?
res je posebno tako živeti, v samoti in 100% delovno.
5.oktober
delam, pogovarjam se z nosatimi zvonci. je zanimivo, se mi zdi da pri vsakem, medtem ko ga obdelujem, imam neke druge misli, ali pride neka nova pesem in jaz potonem v to pesem ali razpredam misli, ki so prišle…kot da je to znak, kakšno energetsko informacijo nosijo v sebi…
8.oktober
kozjega mleka že par dni ni več. ostali pa so smrkljčki, malo od rakuja, malo pa kr tko.
12.oktober
evo, končno je konec! se nisem nič javila jer je bilo preveč napeto…na-šesto pravzaprav… toliko stvari naenkrat žgat raku…in še glazirala sem na čisto novi način. in zjutraj, ko me je bilo strah kaj bo, sem si rekla, da bi točno tako, kot mora biti. točno tako, kot usreza tem prostoru in temu času. in saggar. malo prej, ko sem še saggar dala ven iz peči, sem se zahvalila prostoru, vsem bitjem in vsem vodnikom. in hvala tudi tebi za to, da si. prav takšen kot si!
epilog
prvi dnevi novembra. dobila sporočilo, da je lastnik galerije moje nastajajoče razstave zaradi finančnih razlogov in vse močnejše krize zaprl galerijo in oddal prostor. zdaj je notri bar. razstava se do tega trenutka, mareca 2013, ni zgodila ne tam ne kje v bližini. vsak konec je novi začetek, začetek nečesa novega. predlagala sem novi prostor razstave…
galerija
Advertisements
This entry was published on March 3, 2013 at 11:55 PM. It’s filed under work together and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink. Follow any comments here with the RSS feed for this post.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: